Shranjevanje peptidov: kako hraniti liofilizirane peptide v laboratoriju

Kratek odgovor: Liofilizirane peptide hranite zaprte, suhe in v temi: za krajši čas v hladilniku pri 2 do 8 °C, za daljše shranjevanje v zamrzovalniku pri -20 °C ali nižje. Pred odpiranjem naj viala doseže sobno temperaturo, raztopljene peptide pa hranite v hladilniku, razdeljene na manjše dele, in se izogibajte ponavljajočemu zamrzovanju in odtajanju. Za vsako serijo so merodajni pogoji, navedeni na certifikatu analize.

Shranjevanje peptidov je najmanj zanimiv del poskusa in hkrati eden najpogostejših razlogov, da rezultatov ni mogoče ponoviti. Viala, ki je potovala v vročem dostavnem vozilu, bila v zamrzovalniku s samodejnim odtajanjem ali pol leta stala na pultu pod lučjo, kemijsko ni več enaka tisti, ki jo opisuje certifikat. V tem vodniku povzemamo, kaj o stabilnosti peptidov pravi literatura o formulacijah in kako laboratoriji v praksi shranjujejo suh prašek in raztopine. Vsi omenjeni izdelki so samo za raziskovalne namene.

Kaj je liofiliziran peptid?

Liofilizacija je sušenje z zamrzovanjem. Raztopino peptida zamrznejo in ji nato pod nizkim tlakom odstranijo vodo. Na dnu viale ostane suh prašek ali tanka »pogača«, ki je navadno zaprta pod vakuumom ali inertnim plinom, z gumijastim zamaškom in kovinsko zaporko. Peptidi, kot sta TB-500 in MOTS-c, prispejo prav v tej obliki.

Kaj pomeni stabilnost peptida?

Stabilnost ni ena sama lastnost. V praksi se deli na dve vprašanji, ki ju merijo ločeno:

• Kemijska stabilnost: ali je zaporedje aminokislin nespremenjeno, torej ali ga niso spremenile hidroliza, oksidacija, deamidacija ali premeščanje disulfidnih vezi.
• Fizikalna stabilnost: ali je molekula še v želenem stanju, brez zlepljanja v skupke (agregacije), vezave na stene posode, obarjanja ali sesedanja liofilizirane pogače.

Obe se lahko razlikujeta. Vzorec lahko pri masni spektrometriji pokaže pravo identiteto, čeprav se je velik del peptida že zlepil v skupke in v raztopini ni več na voljo. Zato raziskave stabilnosti čistost po HPLC običajno dopolnijo še z metodo, ki loči molekule po velikosti.

Kaj najbolj vpliva na shranjevanje peptidov?

Literatura o formulacijah peptidov in beljakovin vedno znova ugotavlja, da je suho stanje bistveno bolj prizanesljivo kot raztopina. Glavni dejavniki so:

• Temperatura. Hitrost razgradnje s toploto strmo narašča. Na tem temeljijo pospešeni testi stabilnosti.
• Voda. Hidroliza in deamidacija potrebujeta vodo, zato je preostala vlaga v liofilizirani pogači parameter, ki ga redno spremljajo.
• Svetloba. Razgradnja suhih peptidnih formulacij zaradi svetlobe je opisana, sekundarna neprozorna embalaža pa jo je v raziskavah preprečila.
• Zaporedje. Metionin, cistein in triptofan so nagnjeni k oksidaciji, zaporedje asparagin-glicin pa je značilno mesto deamidacije. Občutljivost je torej odvisna od posameznega peptida.
• pH in pufer. Stabilnost raztopljenega peptida je močno odvisna od pH.
• Zamrzovanje in odtajanje. Ponavljajoči se cikli so standardni stresni pogoj, ker tvorba ledu spodbuja zlepljanje molekul.

Objavljeni programi stabilnosti liofiliziranih formulacij peptidov in beljakovin so poročali o ohranjeni celovitosti od 12 do 24 mesecev pri 2 do 8 °C, pri sobni temperaturi pa o krajšem obdobju. Za vašo serijo je merodajen pogoj na certifikatu analize, ne splošna številka.

Shranjevanje peptidov v obliki praška: koraki

1. Pred odpiranjem počakajte. Zaprta viala naj doseže sobno temperaturo. Če odprete hladno vialo, vanjo vstopi vlažen zrak, ki se kondenzira, in prinese prav tisto vodo, ki se ji suho shranjevanje izogiba.
2. Izberite temperaturo. Za krajši čas v hladilniku pri 2 do 8 °C, za daljše shranjevanje v zamrzovalniku pri -20 °C ali nižje. TB-500 in MOTS-c pri PureChems hranite pri 2 do 8 °C, zaščitena pred svetlobo.
3. Zaščitite pred svetlobo. Viale hranite v originalni škatli ali v neprozorni posodi.
4. Ne odpirajte po nepotrebnem. Nepoškodovan zamašek in zaporka sta glavna pregrada pred vlago in kisikom.
5. Pazite na zamrzovalnik. Zamrzovalnik s samodejnim odtajanjem temperaturo namenoma ciklično spreminja, zato za dolgotrajno shranjevanje ni enakovreden zamrzovalniku z ročnim odtajanjem.

Kako shranjevati raztopljene peptide?

Raztopine so bistveno manj obstojne od suhega praška. Voda neposredno sodeluje pri glavnih poteh kemijske razgradnje, raztopljene molekule pa se lahko tudi zlepljajo in vežejo na stene posode. Raztopino zato obravnavajte kot kratkotrajno delovno zalogo v hladilniku.

• Razdelite na manjše dele. Tako se izognete ponavljajočemu zamrzovanju in odtajanju ter večkratnemu odpiranju iste viale.
• Izberite pravo topilo. pH in konzervans se med topili razlikujejo. Bakteriostatska voda vsebuje 0,9 % benzilnega alkohola, ki zavira rast bakterij, zato je primerna za viale, iz katerih večkrat odvzemate. Težje topni peptidi se bolje raztopijo v razredčeni ocetni kislini.
• Zapišite štiri podatke: topilo, koncentracijo, datum raztapljanja in temperaturo shranjevanja. Brez njih kasnejšega rezultata čistosti ni mogoče razložiti.

Postopek raztapljanja je opisan v članku kako raztopiti liofilizirane peptide, o topilu pa več v članku bakteriostatska voda: kaj je in čemu služi.

Kaj zapisati ob prejemu pošiljke?

• Stanje pošiljke ob prejemu in ali je bila hladilna embalaža, če je bila priložena, nepoškodovana.
• Številko serije in datum prejema.
• Certifikat analize hranite skupaj z zapisom o seriji, da je čistost vedno vidna ob zgodovini shranjevanja.
• Vsako odstopanje temperature, na primer izpad elektrike ali odprt zamrzovalnik.

Na certifikatu analize serije preverite čistost po HPLC, identiteto iz masne spektrometrije in navedene pogoje shranjevanja. Kako certifikat prebrati, razlaga vodnik COA in HPLC: kako brati certifikat analize. Pri PureChems ima vsak peptid čistost najmanj 99 %, analize pa opravi neodvisni laboratorij. Pošiljamo iz EU, diskretno in sledljivo. Peptide in bioregulatorje najdete v kategoriji peptidi in bioregulatorji.

Pogosta vprašanja o shranjevanju peptidov

Kako dolgo so liofilizirani peptidi obstojni?

Enotnega odgovora ni, ker je obstojnost odvisna od zaporedja, formulacije in pogojev. Merodajna sta pogoj shranjevanja in rok na certifikatu analize za vašo serijo.

Ali peptide hranim v hladilniku ali zamrzovalniku?

Suh prašek za krajši čas v hladilniku pri 2 do 8 °C, za daljše shranjevanje v zamrzovalniku pri -20 °C ali nižje. Raztopine v hladilniku, razdeljene na manjše dele.

Zakaj so peptidi v raztopini manj obstojni?

Ker voda sodeluje pri hidrolizi in deamidaciji, raztopljene molekule pa se lažje zlepljajo in vežejo na stene posode.

Ali ponavljajoče zamrzovanje škodi peptidom?

Da. Tvorba ledu spodbuja zlepljanje molekul, zato raztopine razdelite na manjše dele.

Ali lahko viale hranim v vratih hladilnika?

Raje ne. Temperatura v vratih ob vsakem odpiranju niha najbolj. Viale postavite na polico v notranjosti hladilnika, v škatli ali neprozorni posodi, ločeno od živil.

Ali je treba MOTS-c in TB-500 hraniti drugače?

Ne. Oba sta liofilizirana peptida, ki ju hranite pri 2 do 8 °C, zaščitena pred svetlobo. Za vsako serijo preverite pogoje na certifikatu analize.

Kaj pomeni, če se liofilizirana pogača sesede?

Sesedanje pogače je eden od znakov fizikalne nestabilnosti, ki ga literatura povezuje z vlago in temperaturo. Takšno vialo zabeležite in pred uporabo preverite pogoje shranjevanja.

Zakaj mora viala pred odpiranjem doseči sobno temperaturo?

Da se v hladni viali ne kondenzira vlaga iz zraka, ki bi pospešila razgradnjo suhega praška.

Samo za raziskovalne namene. Ni namenjeno uživanju pri ljudeh ali živalih.